Scenarnica 2019 – poziv k prijavi

Scenarnica 2019 – poziv k prijavi

Vabimo vas k prijavi na scenaristično delavnico Scenarnica 2019 – Od ideje do scenarija za celovečerni igrani film, ki bo v Ljubljani od oktobra 2019 do marca 2020 (šest srečanj in zaključek na FSF v Portorožu).

Rok za prijave je četrtek, 15. avgust, do 24.00.

Nepopolnih in nepravočasnih vlog ne bomo mogli upoštevati, zato prosimo, da natančno preberete besedilo poziva.

Vljudno vabljeni k prijavi!

Besedilo Poziva

Prijavnica

Mladinski film Gajin svet ima že več kot 75.000 gledalcev!

Mladinski film Gajin svet ima že več kot 75.000 gledalcev!

Na fotografiji del mlade ustvarjalne ekipe z režiserjem in scenaristom Petrom Bratušo, koscenaristko Špelo Levičnik Oblak in igralcem Sebastianom Cavazza. /Foto: Kolosej/

V ponedeljek, 24. junija, je bila v Koloseju podelitev že tretje zlate role, ki jo je za več kot 75.000 gledalcev prejel mladinski film Gajin svet  scenarista in režiserja Petra Bratuše  in koscenaristke Špele Levičnik Oblak.

Nagrado sta podelila predstavnik UO Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, igralec Jurij Drevenšek, in direktorica filmskega programa in marketinga v Koloseju Ursula Spruk.

Ustvarjalkam in ustvarjlcem filma iskreno čestitamo!

Še zadnji Večer DSR v sezoni – tokrat o scenarijih TV nadaljevank in nanizank

Še zadnji Večer DSR v sezoni – tokrat o scenarijih TV nadaljevank in nanizank

V četrtek, 13. junija, vas ob 21.00 vabimo v Slovensko kinoteko na zaključni večer sezone, ki ga bomo posvetili  pisanju scenarijev v slovenskih televizijskih nadaljevankah in nanizankah.

Na pogovoru, ki ga bo povezoval scenarist, režiser in predsednik sekcije DSR Scenaristi Matevž Luzar, bodo sodelovali scenaristi in režiserji Vojko Anzeljc, Luka Marčetić in Blaž Završnik.

Vstop je prost, vljudno vabljeni!

Vabilo

Župančičeva nagrada 2019 Urši Menart

Župančičeva nagrada 2019 Urši Menart

/fotografija s podelitve vesen na FSF 2018, foto M. Rušt/K. Goljat/

 

Med letošnjimi Župančičevimi nagrajenci – nagrado za življenjsko delo ter za ustvarjalni opus zadnjih dveh let podeljuje Mestna občina Ljubljana – je tudi scenaristka, režiserka, odnedávna tudi igralka, sicer pa predsednica Društva slovenskih režiserjev Urša Menart. Nagrado za izjemne dosežke na področju umetnosti in kulture v zadnjih dveh letih prejme za scenarij in režijo filma Ne bom več luzerka v produkciji Vertiga.

Drugi nagrajenci so  akademska slikarka Marlenka Stupica (za življenjsko delo), za dveletno ustvarjanje pa še baletnica Sanja Nešković Peršin in pianist Bojan Gorišek.

Nagrade bodo podelili 12. junija na vrtu Plečnikove hiše.

Vsem nagrajencem iskrene čestitke, še posebej pa seveda Urši. Bravo, Urša!

Iz utemeljitve:
“Urša Menart
 je režiserka in scenaristka mlajše generacije, ki je s svojim igranim celovečernim prvencem Ne bom več luzerka, premierno prikazanim na lanskem Festivalu slovenskega filma v Portorožu, požela izjemen uspeh pri gledalcih in strokovni javnosti. Prizorišče filmske zgodbe z utesnjenimi bivalnimi in tesnobnimi predmestnimi prostori z novoodkritim velemestnim utripom je s prefinjeno govorico filmske kamere in njenih svetlobnih inscenacij svojevrsten kontrapunktični umetniški spomenik Ljubljani in njeni bleščeči preobrazbi zadnjega poldrugega desetletja, ki hkrati slovensko glavno mesto postavlja pred kompleksen izziv, kako mlade postaviti v samo središče njenih razvojnih vizij.”

Članek na MMC

 

Večer DSR – premierno predvajanje filma JAZ SEM ZA NIČ

Večer DSR – premierno predvajanje filma JAZ SEM ZA NIČ

/Andrej Rozman Roza; fotografija iz filma/
Vljudno vas vabimo na naslednji Večer Društva slovenskih režiserjev (DSR),
ki bo v torek, 14. maja, ob 21h v Slovenski kinoteki, Miklošičeva 28, Ljubljana.
Premierno si boste lahko ogledali dokumentarni film Borisa Petkoviča Jaz sem ZA nič o pesniku, pisatelju, dramatiku, igralcu in prevajalcu Andreju Rozmanu Rozi.
Predvajanju filma (48 min.) bo sledil pogovor med obema ustvarjalcema.
Vstop je prost.

Položaj evropskih avdiovizualnih ustvarjalcev – izsledki raziskave

Prva obsežna evropska socio-ekonomska raziskava o položaju avdiovizualnih ustvarjalcev (AV-ustvarjalcev), v kateri so sodelovali tudi profesionalni slovenski režiserji in scenaristi obeh spolov ugotavlja, da se AV-ustvarjalci težko prebijajo iz meseca v mesec in da težko ohranjajo trajnostno profesionalno kariero.

Nekaj ugotovitev (po podatkih za l. 2016):

  • povprečni evropski AV-ustvarjalec je moškega spola, star 46 let, ima univerzitetno izobrazbo, v svojem poklicu deluje 16 let, dela 45 ur tedensko, kot AV-ustvarjalec zasluži 80 % svojega letnega dohodka, 20% pa iz drugih virov;
  • 36% AV-ustvarjalcev je ženskega spola, 64% moškega;
  • povprečni zaslužek evropskega AV-ustvarjalca znaša letno pbl. 19.000 evrov neto (za delo AV-ustvarjalca);
  • 85% AV-ustvarjalcev deluje v svobodnem poklicu (niso redno zaposleni);
  • mladi AV-ustvarjalci zaslužijo precej manj kot starejši;
  • AV-ustvarjalke kumulativno zaslužijo precej manj kot AV-ustvarjalci;
  • AV-ustvarjalci opravijo veliko neplačanega dela;
  • pri pogajanjih in sklepanju pogodb imajo AV-ustvarjalci zelo šibko pogajalsko izhodišče;
  • nadomestila iz uporabe njihovih del, zlasti na digitalnem trgu, so neustrezna in na evropski ravni neusklajena.

Podrobnejši izsledki so na voljo tukaj (v angleščini).

Končni rezultati raziskave o nadomestilih AV-ustvarjalcem so razkrili nekaj šokantnih ugotovitev (raven plač, nestabilni dohodki, obilica neplačanega dela, negotovost pri zaposlovanju in velike razlike med spoloma), ki dokazujejo, da so potrebni nujni in takojšnji ukrepi za izboljšanje njihovega položaja in delovnih pogojev.

Nedavno sprejetje Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu v Evropskem parlamentu je zato za AV-ustvarjalce brez dvoma zelo dobra novica, saj jim bo mdr. omogočila pravično nadomestilo za uporabo njihovih del na digitalnem trgu. Pa ne samo to; predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob tej priložnosti izjavil: »Z današnjim dogovorom je avtorsko pravo stopilo v korak z digitalno dobo. Evropa bo zdaj imela jasno zakonodajo, ki predvideva pravično nadomestilo za ustvarjalce, močne pravice za uporabnike in odgovornost spletnih platform.« Sprejem direktive je »zadnji del sestavljanke na področju enotnega digitalnega trga v EU«. Zdaj nas torej čaka samo še implementacija.

 Več