Scenarnica 2020 – obvestilo o izboru

Scenarnica 2020 – obvestilo o izboru

 

 

Društvo slovenskih režiserjev in Slovenski filmski center, javna agencija RS, v sodelovanju z AGRFT letos že petič organizirata polletno scenaristično delavnico, katere namen je intenzivno praktično delo v skupini pod strokovnim vodstvom gostujočega mentorja.

Cilj scenaristične delavnice, ki bo potekala šest vikendov od avgusta do konec novembra v Ljubljani, je razvoj ideje in zgodbe v scenarij za celovečerni igrani film, primeren za nadaljnji razvoj na drugih delavnicah v Evropi ali za sodelovanje na nacionalnih in mednarodnih razpisih.

Delavnica je osredinjena na prvi korak pisanja scenarija, ki je za marsikoga najtežji − od ideje do scenarija. Poleg tega, da izbrani udeleženci aktivno delajo na svojih zgodbah, spoznajo tudi postopek dela in vmesne faze pisanja scenarija. Scenarnica je namenjena profesionalnim ustvarjalcem, že izkušenih scenaristom in režiserjem, kot tudi tistim, ki se na to pot šele podajajo.

Glavni gostujoči mentor bo Srđan Koljević, scenarist in režiser filmov Sivi kamion rdeče barve, Žena z zlomljenim nosom in Branil sem Mlado Bosno, scenarist filmov Klopka, Krogi, Nataša in Nebeška vaba ter soscenarist slovenskega filma Ivan in TV-nadaljevanke Jezero. Na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu predava scenaristiko in je eden vodilnih tovrstnih strokovnjakov na področju JV Evrope.

Glavnemu mentorju se v procesu priključi še en mednarodno uveljavljeni mentor za scenarije, ki z udeleženci dela na scenarijih v zaključni fazi delavnice.

Na tokratni razpis za Scenarnico je prispelo 21 prijav, izmed katerih je tričlanska komisija v sestavi Urša Menart, Jožko Rutar in Miha Hočevar izbrala 6 projektov, ki bodo od avgusta do konca novembra 2020 sodelovali na Scenarnici:

  • Tim Kodermac, projekt z naslovom Memento Mori
  • Kristijan Kranjčan, projekt z naslovom Čelo
  • Maja Križnik, projekt z naslovom Pošasti
  • Mojca Fatur, projekt z naslovom Labodji spev
  • Iza Strehar, projekt z naslovom Izkoristi in zavrzi me
  • Urban Zorko, projekt z naslovom Ljubljanske zgodbe

Čestitamo vsem izbranim kandidatkam in kandidatom za prvi korak k (morda) novemu filmu!

 

Ekipa Scenarnice

 

 

Večer DSR: Mladi režiserji v dialogu – odpovedano zaradi napovedanega neurja

Večer DSR: Mladi režiserji v dialogu – odpovedano zaradi napovedanega neurja

V soboto, 11. julija, vas ob 21.30 vabimo v Letni kino Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi.

Sezono Večerov DSR bomo zaključili s predvajanjem kratkih filmov predstavnikov maljše generacije ustvarjalcev, vsakemu filmu pa bo sledil še krajši pogovor z režiserjem/režiserko posameznega filma.

Večer bo povezovala režiserka Urša Menart.

Sodelovali bodo:

Martin Draksler: Alzheimer Café (2019, kratki dok. film, 19’)

Sandra Jovanovska: Soma (2019, kratki animirani film, 10’)

Kristijan Krajnčan: Potop (2019, kratki igrani film, 16’)

 

 

 

 

 

 

 

 

Vstop je prost, vljudno vabljeni!

VABILO

 

Projekt Večeri Društva slovenskih režiserjev

finančno podpira Slovenski filmski center, javna agencija RS

 

 

 

Konkretni Večer DSR v Letnem kinu Slovenske kinoteke je del kampanje Mi smo #odprti za kulturo. Kampanja poteka v partnerstvu z Ministrstvom za kulturo, Centrom za kreativnost in Mestno občino Ljubljana. Več informacij: odprti.si.  

Program več kot sto brezplačnih prireditev najdete na tej povezavi.

 

Scenarnica 2020 – poziv k prijavi

Scenarnica 2020 – poziv k prijavi

Vabimo vas k prijavi na scenaristično delavnico Scenarnica 2020 – Od ideje do scenarija za celovečerni igrani film, ki bo v Ljubljani od avgusta do novembra 2020 (šest srečanj in zaključek na FSF v Portorožu).

Rok za prijave je petek, 3. julij, do 24.00.

Nepopolnih in nepravočasnih vlog ne bomo mogli upoštevati, zato prosimo, da natančno preberete besedilo poziva.

Vljudno vabljeni k prijavi!

Besedilo poziva

Prijavnica

 

Projekt Scenarnica organizira DSR v sodelovanju s SFC

Poziv producentom

Poziv producentom

Lanskoletni slovenski kandidat, film Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc

Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev  po pooblastilu ameriške Akademije za filmsko umetnost in znanost (AMPAS) poziva producente slovenskih celovečernih filmov k prijavi za kandidaturo za mednarodnega oskarja (najboljši mednarodni celovečerni film).

Prijavite lahko vse slovenske celovečerne filme ali filme, nastale v večinski slovenski koprodukciji, ki so jih avtorsko večinsko ustvarili ustvarjalci s stalnim bivališčem v Sloveniji.

Rok za prijave je 28. 8. do 24.00.

Besedilo poziva

Prijavni obrazec

Filmski večeri ob blizu na daljavo

Filmski večeri ob blizu na daljavo

Prizor iz filma, na fotografiji Peter Musevski in Sonja Savić (vir: Vertigo)

 

Spoštovane ljubiteljice, spoštovani ljubitelji filmske umetnosti,

Društvo slovenskih režiserjev – v l. 2020 obeležujemo petnajstletnico delovanja – uvaja nov programski cikel, ki ga je upoštevaje okoliščine mogoče izvajati tudi brez osebnega stika in bo potekal na društvenem YouTube kanalu pod skupnim naslovom

Filmski večeri ob blizu na daljavo.

Izbrani celovečerni film iz bogate zakladnice slovenske filmske produkcije bomo predvajali v živo s sprotnim komentiranjem vsakokratnega režiserja in moderatorja, vi pa boste imeli možnost režiserju zastavljati vprašanja v YouTube klepetu.

Torej vse, kar ste že od nekdaj želeli vedeti o tem filmu, pa doslej niste imeli priložnosti vprašati.

Cikel začenjamo s filmom KRUH IN MLEKO (2001, trajanje 64’48”)

Jana Cvitkoviča ter v produkciji filmske hiše Vertigo.

V glavni vlogi Peter Musevski – predvajanje je posvečeno spominu nanj.

O nastajanju filma, ustvarjalcih ter o vsem v zvezi s tem se bosta torej v živo pogovarjala scenarist in režiser filma Jan Cvitkovič ter režiser Vlado Škafar.

 

Vljudno vabljeni na prvi filmski večer od blizu na daljavo

v četrtek, 14. maja, ob 20.00 na YouTube kanalu Društva slovenskih režiserjev.

Večer bo potekal v sodelovanju z Društvom postprodukcijskih ustvarjalcev.

Kot na vse naše prireditve, je tudi vstop na to prost.

Povezava do predvajanja

 

Društvo slovenskih režiserjev

 

 

Projekt Večeri Društva slovenskih režiserjev finančno podpira

Slovenski filmski center, javna agencija RS

Predlog antikorona ukrepov za avdiovizualno področje

Uvod

Večina evropskih držav, ki se zavedajo pomena gospodarskih in kulturnih učinkov AV kreativnih industrij, kot odgovor na izredne razmere:

  • pospešeno financirajo že odobrene projekte;
  • sektorju namenjajo dodatna sredstva,
  • pospešujejo in poenostavljajo postopke dostopa do sredstev,
  • spodbujajo digitalne načine prikazovanja AV del (večja dostopnost) in
  • intenzivirajo komunikacijo z ustvarjalci in producenti AV del.

Društvo slovenskih režiserjev zato poziva Vlado Republike Slovenije, da med nujne ukrepe proti-korona zakonov uvrsti naslednje ukrepe za spodbuditev domače AV kreativne industrije:

Ukrep 1: Popravek zakona Korona-1: upoštevanje posebnosti AV-sektorja

Ukrep 2: Povečanje proračunskih sredstev za SFC

Ukrep 3: Ciljni sanacijski ukrepi  SFC 

Ukrep 4: Uvedba novih zunajproračunskih virov za SFC

Ukrep 5: Krepitev mehanizma denarnih povračil                                                                             

 Ukrep 6: Posodobitev AV tehnologije                                                                                           

Ukrep 7:    Ukrepi na področju avtorske in sorodnih pravic                                                         

Ukrep 8: Uvedba kvote domačih AV del                                                                                         

Ukrep 1: Popravek zakona Korona-1: upoštevanje posebnosti AV-sektorja

Predlagamo, naj se po novem 2. odstavek 35. člena zakona Korona-1 glasi:

(2) Bistveno zmanjšan obseg dejavnosti pomeni

– vsaj 20% zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu marcu 2020 v primerjavi z mesečnim povprečjem v letu 2019;

– vsaj 50% zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi z mesečnim povprečjem v letu 2019.

Redni mesečni prihodki so pri samozaposlenih prej izjema kot pravilo, saj so zvečine plačani po pogodbenem delu (izplačila nekajkrat letno), kar pomeni, da je možno, da samozaposleni v februarju 2020 niso imeli nobenega prihodka ali da so prejeli prihodke za plačilo storitev za prejšnji mesec ali več prejšnjih mesecev. Mesečni prihodki samozaposlenih v AV sektorju torej nikakor ne izkazujejo dejanskega mesečnega zaslužka.

Poleg tega v zimskih mesecih AV produkcija običajno poteka v zmanjšanem obsegu, saj se velika večina snemanj odvija v obdobju od aprila do oktobra.

Pristojni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;

Sprememba aktov: 2. odstavek 35. člena zakona Korona-1;

Ukrep 2: Povečanje proračunskih sredstev za SFC

Sredstva Slovenskega filmskega centra so se ob zadnji gospodarski krizi skoraj prepolovila, kar je bilo v primerjavi z drugimi področji kulture in ustvarjanja popolnoma nesorazmerno zmanjšanje, od katerega si to področje kljub zavezam ni opomoglo.

Povečanje sredstev za SFC je v skladu z ugotovitvami in cilji Nacionalnega programa za kulturo 2014-17 ter s sklepom Odbora za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije (v tem sklicu) z dne 15. 11. 2018:

Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da sredstva za film s sorazmernimi letnimi povečanji do leta 2022 dosežejo 11 milijonov evrov, kot je bilo predvideno v Nacionalnem programu za kulturo 2014-17, sprejetem leta 2013.

Dvig sredstev bo imel neposredne pozitivne ekonomske učinke na slovensko gospodarstvo – proračunska sredstva za film so posredno namenjena tudi (v produkcijo del vključenemu) malemu gospodarstvu in razvoju lokalnih skupnosti, kjer se film snema.

Slovenska filmska produkcija je sposobna učinkovito oplemenititi oziroma multiplicirati subvencijski vložek države (multiplikator 1,8!), zato je sofinanciranje slovenskega filma ne samo s kulturnega, temveč tudi z ekonomskega stališča neutemeljeno obravnavati kot zgolj strošek. Ravno zato države EU sredstev za film v izrednih razmerah (covid-19) ne krčijo, temveč jih ohranjajo na isti ravni ali dvigujejo (Nemčija, Italija, Velika Britanija, Norveška, Poljska, Makedonija …).

Filmsko in širše avdiovizualno ustvarjanje zagotavljata najodmevnejšo navzočnost slovenske identitete in besede v zavesti naroda, hkrati pa sta najudarnejše in za javno predstavljanje v tujini najenostavneje obvladljivo promocijsko sredstvo s področja kulture.

Pristojni: Ministrstvo za kulturo, SFC;

Sprememba/sprejem aktov: proračuni Republike Slovenije za leta 2020-2023;

Finančna sredstva in vir: državni proračun; dvig sredstev na 6 milijonov EUR 2020, 8 milijonov EUR 2021, 9 milijonov EUR 2022, 11 milijonov EUR od vključno 2023 naprej;

Ukrep 3: Ciljni sanacijski ukrepi SFC

Podpiramo predlog SFC, da je treba zagotoviti pravni okvir za sprejetje pravilnikov in uvedbo dodatnih, posebnih ukrepov, ki so razvojno naravnani. Tako bi javni agenciji omogočili večjo prožnost in odzivnost v času krize ter zmanjšali administrativno breme za ministrstva.

Med smiselnimi ukrepi – po vzoru proaktivnih držav EU – izpostavljamo naslednje:

  • dodatni razpisi za razvojne sheme in dodatna sredstva za razvoj projektov in razvoj scenarijev (širitev področja filmskih razpisov) ter razvoj AV del (širitev področja razpisa AV);
  • polno financiranje in izvedba dodatnih scenaristično-razvojnih delavnic, kot je Scenarnica v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in DSR Scenaristi (npr. tudi za področje kratkega filma, dokumentarnega filma in televizijskih serij);
  • možnost podaljšanja rokov za izvedbo projektov;
  • omogočanje elektronske prijave na razpise;
  • prilagojen/dopolnjen pravilnik o upravičenih stroških;
  • omogočanje izrednih razpisov in javnih pozivov (npr. za štipendije, namenjene filmskim avtorjem, izvajalcem, delavcem in producentom);

Pristojni: Ministrstvo za kulturo, SFC, Ministrstvo za finance;

Sprememba aktov: pravilniki SFC o izvedbi postopkov in upravičenih stroških;

Ukrep 4: Uvedba novih zunajproračunskih virov za SFC

V skladu z najboljšimi evropskimi praksami preučiti vse možne in doslej zanemarjene zunajproračunske vire kot tudi tiste, ki se pojavljajo kot možnost zaradi širitve navzočnosti filmskih in AV vsebin v novih medijskih storitvah in platformah – za sofinanciranje domače filmske in AV produkcije.

Z novimi zunajproračunskimi viri zagotoviti dodatna sredstva v višini 1,5 milijona evrov.

Primer: t.i. »Netflix-tax« za vse spletne itn. ponudnike AV vsebin, ki ne vlagajo sorazmerno s prihodki v produkcijo slovenskih AV vsebin.

Pristojni: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo;

Sprememba aktov: ZSFCJA;

Finančna sredstva in vir: 1,5 mio EUR, tuji ponudniki SVOD, VOD ipd.

Ukrep 5: Krepitev mehanizma denarnih povračil

Evropske države so namenile dodatna oz. izredna finančna sredstva za svoje AV industrije, sledil bo povečan obseg AV produkcije v prihodnjih letih. Del te produkcije lahko hitro pritegnemo v slovensko gospodarsko in davčno okolje.

Zato podpiramo predlog SFC o povečanju sredstev za denarna povračila v proračunu (z 1 milijona EUR na 3 milijone EUR v naslednjih 3 letih).

Del povečanega obsega AV produkcije bo v Sloveniji tako omogočil delo slovenskim filmskim delavcem, producentom in igralcem, pa tudi slovenskim ponudnikom turističnih in vseh drugih podpornih storitev, ki bodo po epidemiji med najbolj prizadetimi. Ta sredstva bodo v celoti porabljena v Sloveniji, poleg tega pa bodo prispevala tudi k zagonu gospodarstva (predvsem storitvenih panog) glede na multiplikatorje iz študije Deloitte iz leta 2019:

  • 40 % fiskalni učinek (delež bruto dodane vrednosti, ki jo prek plačanih fiskalnih prispevkov sektor prispeva v državni proračun, znaša skoraj 40 odstotkov);
  • multiplikator 1,8 (tj. na vsakih 10 delovnih mest v AV industriji pridobimo še dodatnih 8 delovnih mest v podpornih panogah).

Obenem bi denarna povračila za obdobje 2020-2022 omogočili tudi slovenski filmski produkciji.

Predlagamo, da ukrep prevzame Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Sredstva, ki so za ta namen trenutno rezervirana na Ministrstvu za kulturo, se bodo tako sprostila in so lahko na voljo večinsko slovenskim filmskim projektom.

Poleg tega predlagamo, da se višina denarnih povračil poveča na 35 odstotkov porabljenih sredstev v lokalnem okolju, saj bomo le tako lahko konkurenčni drugim evropskim državam z mehanizmom denarnih povračil.

Pristojni: MzK in MGRT;

Sprememba aktov: ni potrebna;

Finančna sredstva in vir: državni proračun (Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za kulturo);

Referenca: Študija državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji;

Ukrep 6: Posodobitev AV tehnologije

  • Tehnična oprema v državni lasti (FS Viba film Ljubljana) je dotrajana, nepopolna in ne omogoča produkcije več projektov hkrati.
  • Gospodarski subjekti v privatnem sektorju, ki ponujajo tehnično opremo v najem, imajo izpad prihodkov (covid-19), zaradi katerega trenutno ne morejo investirati v tehnično opremo.
  • Pričakujemo povečanje filmske in AV produkcije v Sloveniji zaradi antikorona-ukrepov držav EU za krepitev ustvarjalnih industrij (tudi zaradi mehanizma denarnih povračil).

Zaradi vseh naštetih razlogov je treba v Sloveniji zagotoviti ustrezno najsodobnejšo tehnično opremo za snemanje ter obdelavo slike in zvoka.

Del sredstev iz ukrepa (0,75 mio EUR) naj bo prek ustreznega razpisa namenjen zasebnim subjektom za nakup produkcijske in poprodukcijske tehnične opreme. Ta osnovna sredstva naj bodo v naslednjih 3-5 letih na voljo pod ugodnejšimi pogoji najema tudi projektom, sofinanciranim prek razpisov SFC in RTV Slovenija.

Drugi del sredstev iz ukrepa (0,75 mio EUR) naj bo namenjen državnemu ponudniku storitev FS Viba film Ljubljana za posodobitev in širitev osnovnega nabora tehnične opreme.

Pristojni: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo;

Sprememba aktov: antikorona zakon 2 oz. 3 (vključitev ustreznih določil);

Finančna sredstva in vir: 1,5 mio EUR, državni proračun (Ministrstvo za finance in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo);

Ukrep 7: Ukrepi na področju avtorske in sorodnih pravic

Zakonska uvedba poglavitnih sodobnih avtorskih pravic za avtorje AV del

V ZASP-u predlagamo uvedbo in jasno definicijo neodtujljive pravice avtorjev do pravičnih in sorazmernih nadomestil oz. honorarjev za uporabo AV del na spletu, v satelitskih in IPTV programih, v VOD, SVOD, pri ogledu z zamikom, t.i. catch-up, ipd., v primarnem radiodifuznem oddajanju, v izobraževanju, pri dajanju v najem, v arhivih, pri javnem prikazovanju, kot tudi njihovo obvezno ali razširjeno kolektivno upravljanje. ZASP kljub razvoju področja in sodobnih možnosti distribucije AV del ni razširjal vrste pravic glede na rabo vse od leta 1995. Predvsem sodobni tehnološki načini uporabe AV del v okviru medijskih storitev preko interneta so trenutno nezadostno zakonsko regulirani. Avtorjem se z nedoločitvijo teh pravic povzroča čedalje večja moralna in materialna škoda.

Zakonska uvedba neodtujljivosti poplačilne pravice avtorjev (kabelska retransmisija)

S povrnitvijo poplačilne pravice avtorjem v okviru spremembe domneve prenosa iz 107. člena ZASP-a oz. z opredelitvijo neodtujljivosti njene poplačilnosti v 108. členu ZASP-a se bo za avtorje nadaljevalo dosedanje obvezno uveljavljanje pravice za kabelsko retransmisijo preko kolektivne organizacije, le da se ta pravica ne bo uveljavljala samo v našem imenu, ampak tudi za naš račun.

Uveljavitev načela Pekinške pogodbe o avdiovizualnih izvedbah

Vsem, ki so ustvarjalno vključeni v nastanek AV dela, je treba zagotoviti enako možnost za pridobitev prihodka oz. poplačilo povsod tam, kjer uporabnik z eksploatacijo avdiovizualnega dela ustvarja ekonomsko korist. S tem bo odpravljena sedanja zakonska diskriminacija avdiovizualnih izvajalcev v primerjavi z glasbenimi izvajalci.

Pripoznava avtorjev prispevkov kot avtorjev AV del

Izkazuje se, da bi moral ZASP avtorje prispevkov nedvoumno definirati kot po obsegu pravic enakovredne soavtorjem AV del (npr. montažer ima trenutno manjši obseg pravic kot direktor fotografije).

Sprostitev dela v letu 2019 zbranih nadomestil kolektivnih organizacij

Podpiramo skupni predlog kolektivnih organizacij AIPA, SAZOR in IPF o sprostitvi 25 % nadomestil, zbranih v letu 2019, za namen izredne socialne pomoči članom teh kolektivnih organizacij. Ta ukrep po vzoru ukrepov evropskih kolektivnih organizacij bi ustvarjalcem na AV področju občutno olajšal premostitev te krize.

Pristojni: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo;

Sprememba aktov: ZASP in ZKUASP;

Ukrep 8: Uvedba kvote domačih AV del

Pričakujemo dosledno in afirmativno implementacijo evropske direktive AVMS, ki se nanaša na ustrezen delež programskih vsebin neodvisnih producentov na digitalnih platformah – implementirana kvota naj bo 50 % za evropska AV dela in 30 % za domača AV dela oz. AV dela slovenskih neodvisnih producentov. Predlagamo uvedbo istega modela tudi v obliki kvot AV del v TV programih slovenskih izdajateljev programov (30 %).

S tem ukrepom se zagotovi dodatni zagon domače AV produkcije oz. razvoj projektov še v času izrednih razmer in takoj po tem, ter produkcija novih, domačih TV projektov (igrana in  dokumentarna avtorsko zaščitena AV dela).

Predlagamo znatno povišanje kazni za kršitelje tovrstnih določil (po zgledu evropskih praks), saj so pri nas v veljavi prenizke, nesorazmerne in neučinkovite.

Pristojni: Ministrstvo za kulturo, Inšpektorat za medije pri Ministrstvu za kulturo, AKOS;

Sprememba aktov: ZMed;

Viri in reference