21. FSF – spet bogata bera nagrad za članice in člane DSR

21. FSF – spet bogata bera nagrad za članice in člane DSR

Urša Menart in pet nagrad za film Ne bom več luzerka

/Avtorja obeh fotografij v prispevku: Katja Goljat/Matjaž Rušt/

 

Na letošnjem, že 21. Festivalu slovenskega filma v Portorožu je bilo prikazanih 112 filmov.

Filme v tekmovalnem programu sta si ogledali dve strokovni žiriji.

Podeljenih je bilo 28 nagrad.

Povezava do pripspevka na MMC

 

Članice in člani našega društva so za svoje filme prejeli skupaj 16 nagrad:

Režiserka in scenaristka Urša Menart za film Ne bom več luzerka

  • vesna za najboljši celovečerni film
  • vesna za najboljši scenarij
  • vesna za najboljšo stransko žensko vlogo (Živa Selan)
  • nagrada IRIDIUM v vrednosti 5. 000 EUR za postprodukcijske storitve se podeli režiserju/ki filma, ki prejme vesno za najboljši film (Urša Menart)
  • posebna omemba žirije slovenskih filmskih kritikov in kritičark

Povezava do prispevka

Povezava do prispevka 

Režiserka in scenaristka Nina Blažin za film film Koliko se ljubiš?

  • vesna za najboljši dokumentarni film
  • vesna za najboljšo montažo (Zlatjan Čučkov)

Povezava do prispevka 

Režiserka in scenaristka Sonja Prosenc za film Zgodovina ljubezni

  • vesna za poseben izvirni filmski dosežek
  • vesna za najboljšo fotografijo (Mitja Ličen)

Povezava do prispevka

Režiser in scenarist Miha Mazzini za film Izbrisana

  • vesna za najboljšo glavno žensko vlogo (Judita Franković Brdar)
  • vesna za najboljšo izvirno glasbo (Jura Ferina, Pavao Miholjević, Vladimir Godár)
  • vesna za najboljšo scenografijo (Matjaž Pavlovec)
  • vesna za najboljšo kostumografijo (Sanja Džeba)

Povezava do prispevka

Režiser in scenarist Peter Bratuša za film Gajin svet

  • vesna za posebne dosežke
  • vesna za najboljšo masko (Nataša Sevčnikar)

Povezava do prispevka

Režiser Olmo Omerzu ter producent Rok Biček za film Zimske muhe

  • vesna za najboljšo manjšinsko koprodukcijo

 Intervju z režiserjem (Delo, Sobotna, jul. 2018)

Ustvarjalkam in ustvarjalcem vseh na letošnjem festivalu predvajanih filmov iskreno čestitamo, nagrajenkam in nagrajencem pa nazdravljamo tudi mi!

 

Tudi letošnja Badjurova nagrada za življenjsko delo je šla v roke našemu članu: prejel jo je režiser in scenarist Tugo Štiglic. Njegov mladinski film Poletje v školjki, ob katerem so odraščale številne generacije zdaj že (zelo) odraslih filmarjev, je med drugimi navdihnil tudi režiserko in scenaristko Uršo Menart, kot je povedala na zaključni slovesnosti ob prevzemu svojih nagrad.

Povezava do prispevkov:

Naši umetniki pred mikrofonom

Delo

Dnevnik

Večer

Primorske

STA

MMC najava

Obala info

 

 

 

 

 

Ivan gre v LA

Ivan gre v LA

IZBOR SLOVENSKEGA FILMA, KI SE BO POTEGOVAL ZA KANDIDATURO ZA TUJEJEZIČNEGA OSKARJA 2019

POROČILO O IZBORU

Društvo slovenskih režiserjev je julija 2018 skladno s pravili AMPAS (Academy of Motion Picture Arts and Sciences – Akademija za filmsko umetnost in znanost) pozvalo strokovna društva s področja produktivne kinematografije, naj predlagajo svojega predstavnika za osemčlansko strokovno žirijo.

Sestava letošnje žirije je bila: Siena Krušič, režiserka; Janez Stucin, direktor fotografije; Grega Mastnak, režiser in filmski animator; Radovan Mišič, producent; Tomi Matič, producent; Gašper Loborec, snemalec zvoka; Gabrijela Fleischman, oblikovalka maske in Urban Tarman, novinar.

Do izteka roka (31. avgusta 2018) so producenti prijavili tri filme, vsi so izpolnjevali pogoje za prijavo za kandidaturo:

  • Film Družina v režiji Roka Bička in (produkcija Cvinger film)
  • Film Družinica v režiji Jana Cvitkoviča (produkcija Perfo Production)
  • Film Ivan v režiji Janeza Burgerja (produkcija Staregara)

Strokovna žirija se je po ogledu prijavljenih filmov soglasno odločila, da za slovenskega predstavnika, ki se bo potegoval za kandidaturo za tujejezičnega oskarja 2019, predlaga film Ivan v režiji Janeza Burgerja in v produkciji Staregare.

UTEMELJITEV:

Med tremi prijavljenimi filmi: Družina, Družinica in Ivan je Ivan najbolj dovršen film.

Film gledalca pretrese že v prvem prizoru in pripoveduje brutalno zgodbo, ki gledalcu vzbudi fizično sodoživljanje junakinjinih notranjih stanj: izgubljenosti, naivnosti, potrebe po pripadnosti, njene izkušnje odraščanja brez družine. Intenzivna igra Maruše Majer v vlogi Mare gledalca brezkompromisno vodi skozi preobrazbo od odvisnega, naivnega, izgubljenega dekleta v žensko, ki se je zmožna spopasti z demoni iz otroštva in prevzeti odgovornost zase in za svojega otroka. Mara simbolno prereže popkovino s preteklostjo in naredi prvi korak v novo življenje; tokrat brez moškega partnerja, kajti zanjo je ta prej ovira kot podpora.

Filmska pripoved je podprta s prepričljivo igro drugih igralcev, nevsiljivo masko, ki pričara realistično vzdušje, in fotografijo, ki nas intimno vodi skozi film in omogoča, da doživimo junakinjo od blizu.

Strokovna žirija je tako za slovenskega predstavnika, ki se bo potegoval za tujejezičnega oskarja, soglasno izbrala film Ivan v režiji Janeza Burgerja in v produkciji Staregare.

Ivanu želimo srečno in uspešno pot v LA, vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem filma pa iskreno čestitamo!

Pa še to: to je že četrti film Janeza Burgerja, ki je bil izbran kot slovenski kandidat za oskarja!

Povezava do prispevkov:

MMC

24ur.com

Svet kapitala

Dnevnik

Reporter

Intervju z režiserjem (Delo, nov. 2017)

Društvo slovenskih režiserjev na Festivalu slovenskega filma

Društvo slovenskih režiserjev na Festivalu slovenskega filma

STROKOVNI PROGRAM DRUŠTVA SLOVENSKIH REŽISERJEV NA 21. FESTIVALU SLOVENSKEGA FILMA V AVDITORIJU PORTOROŽ

SOBOTA, 15. SEPTEMBER 2018

ZELENA DVORANA

10.30-13.00

Kavo si boste pa že sami kuhali – strokovni posvet o nazivu, delokrogu, razvoju in pomenu poklica tajnice/tajnika režije v sodobni produktivni kinematografiji

Posvet v soorganizaciji Društva slovenskih režiserjev, Društva postprodukcijskih ustvarjalcev in AGRFT bo tokrat osvetlil poklic tajnika/tajnice režije, v katerega reflektorske luči običajno niso usmerjene – a le ugibamo lahko, kam bi bile usmerjene luči, če ga pri ustvarjanju filma ne bi bilo.

Tajnica/tajnik režije oz. skript supervizor je specializiran in trenutno zelo iskan poklic, ki je nepogrešljiv predvsem pri igranih avdiovizualnih delih (igrane serije in filmi). Kljub temu pa ga večina ljudi, ki nima neposrednih izkušenj z zahtevnejšimi produkcijami, ne razume. S posvetom želimo opozoriti na pomembnost poklica in spodbuditi njegov razvoj.

Sodelujejo tajnica režije Petra Trampuž, montažerka in izr. prof. mag. Olga Toni in predsednik sekcije DSR Asistenti režiserji Igor Godina. Posvet bo usmerjala in povezovala režiserka in scenaristka Urša Menart.

ZELENA DVORANA

14.00-16.00

Scenarnica – predstavitev in uradni zaključek scenaristične delavnice

Scenarnica, intenzivna scenaristična delavnica, ki se posveča verjetno najtežjemu delu ustvarjalnega procesa – od ideje do prve verzije scenarija. Programski vodja Matevž Luzar in mentor Srđan Koljević bosta uvodoma predstavila delavnico, sledile bodo osebne predstavitve projektov letošnjih udeležencev.

Sodelujejo Ester Ivakič, Nika Jurman, Vojko Anzeljc, Suzana Kokalj, Juš Premrov, Áron Horváth, Varja Hrvatin, Lara Vouk, Maja Martina Merljak ter igralca Nika Rozman in Jurij Drevenšek.

Dogodek bo sklenila slovesna podelitev diplom.

BELA DVORANA

16.30-17.30

Podelitev nagrade kosobrin za dragocene filmske sodelavce

Vsi, ki delujemo na področju filma, zelo dobro vemo, kaj pomeni »dragocen filmski sodelavec«, in nemudoma lahko naštejemo vrsto imen, priimkov, predvsem pa nadimkov, po katerih jih poznamo. Brez teh sodelavcev si sploh ne moremo predstavljati ne kakovostnega delovnega procesa ne dobrega končnega izdelka. Dosedanji prejemniki nagrade so scenski tehnik Janez Petretič, kolorist Emil Svetlik in dokumentalistka-raziskovalka Jožica Hafner.

Letošnja nagrajenka je tajnica režije Petra Trampuž.

 

Vstop je prost. Vljudno vabljeni!

 

 

Avtorja vseh fotografij v prispevku sta Katja Goljat/Matjaž Rušt.

 

 

 

 

Društvo slovenskih režiserjev predstavlja nacionalni program za film

Društvo slovenskih režiserjev predstavlja nacionalni program za film

S predstavitve Filmarije v kavarni Narodne galerije /foto Simon Tanšek/

Društvo slovenskih režiserjev ponosno predstavlja posebno številko občasnika Filmarija z naslovom Nacionalni program za film 2018-2023 (v nadaljevanju NPF). Društvo slovenskih režiserjev je pri snovanju in oblikovanju NPF izhajalo iz stanja in statusa filmskega in avdiovizualnega ustvarjanja ter filmske kulture nasploh, iz narave in potreb tega kulturnega in družbenega podsistema oz. dejavnosti.

NPF je zasnovan kot strateški načrt; analizira stanje in razloge ter ponuja svoje predloge nujnih ukrepov, ki naj bi doseganje zastavljenih ciljev omogočili. Naslov je namenoma provokativen, hoče opozoriti, da takšnega – nacionalno usklajenega – programa za film v Sloveniji nimamo in da se je Društvo slovenskih režiserjev v akutnem pomanjkanju premišljene strategije odločilo, da programsko urejeno zapiše glavne probleme in predloge rešitev na področju slovenske kinematografije.

Občutek ustvarjanja v okolju, ki nima strategije, ki ne razmišlja naprej, je depresiven, zato je Društvo slovenskih režiserjev s tem besedilom politiki in stroki ponudilo programska izhodišča, ki naj bodo uvod in vzpodbuda za širšo razpravo in v končni fazi za dejanski oziroma »pravnomočni« program, za katerim bosta enotna stroka in jasna politična volja. Kljub naslovu gre torej izključno za program Društva slovenskih režiserjev.

Ravno v zadnjih letih smo priča, kako evropske države in države v regiji pogumno podpirajo in razvijajo svoje nacionalne kinematografije, medtem ko ta v Sloveniji stagnira zaradi finančne podhranjenosti in neinteresa države. Nevzdržno stanje načrtnega vlaganja v filmsko produkcijo in spodbujanja ustvarjanja filmov v Republiki Sloveniji je treba prekiniti in slovenskemu filmu zagotoviti položaj, ki mu bo omogočil dejanski razvoj. Skrajni čas je, da se država in politiki prenehajo sprenevedati: da prisluhnejo argumentom filmskih ustvarjalcev, se seznanijo s primeri dobre prakse v bližnji in daljni evropski soseščini in začnejo spreminjati reči na bolje.

Pri nastanku pričujočega programa so sodelovali številne članice, člani društva in zunanji strokovnjaki, ki jim ni vseeno, da je slovenska kulturna politika na področju filma »v leru«. Program tvori ducat tematskih poglavij, od ureditve državnega financiranja filmskega ustvarjanja, statusa filmskih ustvarjalcev ter osrednjih javnih zavodov na področju filmskega ustvarjanja, pa vse do soočanja s položajem žensk v filmu, urejanja področja avtorske in sorodnih pravic ter posledic zanemarjanja slovenske filmske dediščine. Pri tem se dokument giblje od splošnega, torej od slovenskega modela kulturne in filmske politike proti posamezniku − tako gledalcu kot filmskemu oz. avdiovizualnemu ustvarjalcu ter njegovemu specifičnemu položaju, pravicam ter potrebam.

Vsako poglavje se po analizi stanja posveti naboru nujnih ukrepov, torej izrecnih rešitev zatečenega stanja. Program obsega natanko 60 ukrepov, ki predpostavljajo konkretne naloge za Ministrstvo za kulturo, javne zavode, lokalne skupnosti in filmske ustvarjalce, zlasti v okviru javnega sektorja na ožjem področju kulture.

Ključni strateški cilj NPF za obdobje 2018–2023 je slovenskemu filmskemu ustvarjanju zagotoviti kakovostnejše pogoje in ustrezen status, skladen z vlogo in pomenom, ki ga ima za slovensko kulturo.

Vabimo vas, da se nam na tej poti pridružite in tudi sami prispevate svoj delež!

Dokument je v elektronski obliki dosegljiv tukaj

Upravni odbor DSR

Nadzorni svet DSR

Odmevi v medijih:

Delo

Dnevnik

Dnevnik naslovnica

Večer

MMC

STA

Nagrada kosobrin letos v roke tajnici režije Petri Trampuž

Nagrada kosobrin letos v roke tajnici režije Petri Trampuž

Petra Trampuž na delovnem mestu /foto nagrajenkin osebni arhiv/
Društvo slovenskih režiserjev bo letos na FSF v Portorožu podelilo že četrto nagrado kosobrin za dragocene filmske sodelavce za neavtorske poklice v produktivni kinematografiji.
Letos jo prejme tajnica režije Petra Trampuž.
Iz utemeljitve:

… “Režiserji močno cenimo njeno strokovno znanje, občutek za filmsko umetnost in posvečen odnos do dela in sodelavcev. Petra Trampuž je nepogrešljiva sodelavka tudi zato, ker je noro zaljubljena v filmsko ustvarjanje.”

 

Podelitev nagrade bo v soboto, 15. septembra, ob 16.30 v Beli dvorani Avditorija Portorož.

Doslej so nagrado prejeli scenski tehnik Janez Petretič Ive, kolorist Emil Svetlik in dokumentalistka-raziskovalka v TV arhivu Jožica Hafner.
Badjurov nagrajenec je Tugo Štiglic

Badjurov nagrajenec je Tugo Štiglic

Tugo Štiglic na snemanju filma Poletje v školjki /foto arhiv Slovenske kinoteke/

Tugo Štiglic, član Društva slovenskih režiserjev in mdr. režiser filma Poletje v školjki, ob katerem s(m)o odraščale številne generacije, je prejemnik letošnje Badjurove nagrade za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti.

Nagrado mu bodo podelili na slavnostni otvoritvi Festivala slovenskega filma v ponedeljek, 10. septembra, ob 19.00.

Iskrene čestitke, dragi Tugo!

Utemeljitev

Stran 2 od 1612345...10...Zadnja »