Društvo slovenskih režiserjev

Društvo slovenskih režiserjev (DSR) izraža podporo študentom budimpeštanske Univerze za gledališko in filmsko umetnost, ki protestirajo zaradi spornega vladnega imenovanja skrbniškega odbora univerze, saj naj bi ta spodkopaval avtonomijo izobraževalne ustanove. Svobodo umetniškega izražanja vidimo kot eno temeljnih vrednot v Evropi in treba jo je omogočiti tudi prihajajočim generacijam ustvarjalcev. 

. . . . .

Directors Guild of Slovenia (DSR) strongly supports students at the Hungarian University of Theatre and Film Arts in Budapest striving for integrity, autonomy and representation of chosen film/theatre professionals in its leadership.

We consider freedom of artistic expression as one of the fundamental values in Europe and as such it must be made possible for future generations of artists as well.

 Več informacij

Društvo slovenskih režiserjev v skladu s pozivom h komentiranju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1-C) v okviru javne razprave posredovalo svoje pripombe in predloge.

Radiotelevizijo Slovenija zakon definira kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. RTV Slovenija je tudi največja kulturna institucija v državi in hkrati edini medij, ki zagotavlja kulturne, umetniške, informativne, dokumentarne, otroške in mladinske ter izobraževalnih vsebine, namenjene in dostopne vsem državljanom.

Za celoten AV sektor je javna nacionalna radiotelevizija ključnega pomena: na številnih področjih postavlja standarde kakovosti, zaposluje vrhunske strokovnjake s področja radijskih in televizijskih vsebin (npr. za otroške in mladinske TV vsebine, za odkup najkakovostnejšega tujega TV programa) ter sodeluje v mednarodni izmenjavi znanj in vsebin (npr. v EBU in v podprogramih MEDIA).

Društvo slovenskih režiserjev je že večkrat opozorilo na to, da RTV Slovenija svojega poslanstva ne izpolnjuje v celoti ter da je potreben premislek o njenem delovanju. Predlagani zakon pa, namesto da bi jih reševal, težave nacionalne radiotelevizije le še poglablja, hkrati pa ustvarja kup novih, še večjih in bolj zaskrbljujočih.

Namenitvi dela sredstev plačil prispevka za programe RTV Slovenija za druge namene (4. člen) kategorično nasprotujemo.

Predlog zakona Prispevek za programe RTV Slovenija namreč obremenjuje z dodatnimi obveznostmi (razpisi po Zakonu o medijih, za medijsko pismenost, za programske vsebine in razvoj tehnološke infrastrukture za senzorno ovirane ter sredstva, ki jih Urad Vlade RS za komuniciranje namenja za javno službo STA), hkrati pa iz dejavnosti RTV Slovenija izloča dejavnosti Oddajnikov in zvez, ki s svojo tržno dejavnostjo ustvarjajo prihodke. Posledično se bodo že tako nizka sredstva, namenjena programskemu delovanju in ustvarjanju kakovostnih vsebin RTV Slovenija, znižala na povsem nesprejemljivo raven.

Omenjeno znižanje bo brez dvoma močno osiromašilo ali celo povsem onemogočilo produkcijo ravno tistih programov, ki definirajo javno radiotelevizijo in ki so temelj njenega poslanstva (na krčenje sredstev za te programe in opuščanje nekaterih formatov opozarjamo že leta). Hkrati tako krčenje sredstev pomeni tudi zniževanje nivoja informiranosti in dostopnosti kulturnih in drugih vsebin posebnega pomena za celotno populacijo.

V predlogu zakona zapisana sprostitev omejitve oglaševanja težav s financiranjem ne razrešuje. Oglaševalski trg je precej zasičen in se bo z novo gospodarsko krizo še skrčil, hkrati pa bo širitev oglaševalskega prostora programski prostor še zmanjšala, programsko zasnovo RTV pa še bolj izpostavila komercializaciji in s tem prikrajšala gledalce, sploh tiste skupine gledalcev, za katere je javna radiotelevizija dolžna zagotavljati program, ki ni in niti ne sme biti tržno zanimiv.

In nenazadnje, Oddajniki in zveze so pomembna, strateška javna infrastruktura. V predlogu zakona so navedeni primeri iz drugih evropskih držav, v katerih so nemalokrat ta del državne infrastrukture kmalu po izvzetju iz javnih radiotelevizij delno ali v celoti prodali (pogosto tujim) telekomunikacijskim korporacijam; ohranitev le-teh v okviru javnega RTV servisa to onemogoča oz. v večji meri otežuje.

Naj ob tem izpostavimo še naslednje: Ministrstvo za kulturo med drugim ocenjuje, da sprejetje zakona ne bo imelo posledic na socialno področje, kar ne drži povsem: predlagano znižanje sredstev pomeni izgubo približno 160 delovnih mest na področju medijev, kulture in umetnosti.

Če povzamemo: želimo si, da bi nova zakonodaja javni radioteleviziji kot največji kulturni instituciji v državi in najpomembnejšemu javnemu mediju zagotovila stabilno financiranje, bogatitev nabora avtorskih vsebin ter večjo vpletenost in vpliv strokovne javnosti. Žal ugotavljamo, da predlog zakona tega ne zagotavlja, temveč prinaša siromašenje institucije in povečevanje političnega vpliva nanjo, zato predlogu odločno nasprotujemo.

Društvo slovenskih režiserjev je v skladu s pozivom h komentiranju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (Z-MED) v okviru javne razprave posredovalo svoje pripombe in predloge.

Predlog zakona v 39. členu (ki popravlja trenutni 114. člen) uvaja »Sklad za financiranje slovenske televizijske produkcije«, katerega letni proračun ocenjuje na pribl. 25 milijonov EUR.

Uvedbo sklada, namenjenega zahtevnejšim avtorskim TV vsebinam, slovenski AV sektor potrebuje in bi ga z veseljem podprli, a nikakor ne v predlagani obliki. Opozarjamo predvsem na sporne določbe glede:

1. upravičencev do sredstev sklada,
2. vrste vsebin, upravičenih do financiranja, ter
3. neodvisnosti odločanja ter načina in pravil razdeljevanja sredstev.

Ad 1:

Prepričani smo, da bi morali biti v skladu z Direktivo o AVMS nosilci AV produkcije in s tem prijavitelji na razpise sklada (4. odstavek 114. člena, kakor ga spreminja predlagani 39. člen) neodvisni producenti in ne izdajatelji programov, pogoj za sodelovanje na razpisu pa bi moralo biti zgolj jamstvo izdajatelja programa, da bo vsebino, za katero neodvisni producent kandidira na javnem razpisu, objavil (t.i. programska volja, kot je že uveljavljena na AV razpisih Slovenskega filmskega centra, javne agencije).

Ad 2:

39. člen s predlogom popravka 114. člena v 3. odstavku določa, da se TV filmom, nadaljevankam in nanizankam, kot tudi dokumentarnim filmom, informativnih programskim vsebinam, kulturno-umetniškim programskim vsebinam in zabavnim programskim vsebinam namenijo enaki deleži razpoložljivih sredstev.

Direktiva o AVMS izpostavlja nujne deleže AV del neodvisnih producentov (torej producentov, neodvisnih od izdajateljev televizijskih programov), s čimer bi se povečevala kvota evropskih del v programih izdajateljev medijev in krepila nacionalna in evropska AV produkcija. Vendar v to produkcijo ne sodijo »informativne programske vsebine«, »zabavne programske vsebine« in »kulturno-umetniške programske vsebine«, saj te načeloma ne predstavljajo avtorskih AV del in so financirane iz programskih sredstev izdajateljev medijev. Zato menimo, da se sredstva iz tega sklada lahko namenijo zgolj igranim, animiranim in dokumentarnim TV filmom, nadaljevankam in nanizankam.

Glede na zgoraj navedeno predlagamo razdelitev sredstev med vsebine, ki jih predvideva direktiva o AVMS, v naslednjem razmerju:

• igrani televizijski filmi, nadaljevanke in nanizanke – 70 %,
• animirani in dokumentarni filmi in serije – 30 %.

Ad 3:

Opozoriti moramo, da sklad, kakor ga definira predlog zakona, ni neodvisen; o delitvi denarja iz sklada odloča ista komisija, ki odloča tudi o dodeljevanju statusa nepridobitnega programa (ki je pogoj za upravičenost do teh sredstev), pa tudi ureditev pogojev in kriterijev razdeljevanja sredstev je prepuščena podzakonskemu aktu, ki ga bo pripravilo Ministrstvo za kulturo. To lahko vodi v arbitrarne kriterije ter pogoje, ki jih vsaka izvoljena oblast spreminja po svoji politični meri, in posledično v izbor prejemnikov sredstev, ki ne temelji izključno na podlagi strokovnih meril.

Zato predlagamo, da je za naloge upravljanja s skladom, pripravo podzakonskih aktov in izvedbo javnih razpisov in/ali pozivov pristojen Slovenski filmski center, javna agencija, ki že leta uspešno izbira tovrstne vsebine na javnih razpisih.

*

Namenitvi dela sredstev plačil prispevka za programe RTV Slovenija za druge namene (4. člen) kategorično nasprotujemo. Podrobne pripombe o tem smo vam posredovali v mnenju o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Ljubljana, 2. 9. 2020