Društvo slovenskih režiserjev in režiserk zaskrbljeno spremlja konflikt med kinematografi in ustvarjalci, ki je nastal dve leti in pol po v parlamentu soglasno sprejetem Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP). Ob dejstvih, da mora vsako tako nadomestilo veljati za vse filme in ne zgolj za slovenske, ter da se pogajanja o višini nadomestil za izvajalce v AV delih niso še niti začela, opozarjamo na bistvo avtorske zakonodaje, ki ga moramo imeti ves čas pred očmi: da zaščiti najšibkejši člen v verigi.
Namen ZASP, kot tudi razlog za vsako avtorsko zakonodajo, je zaščititi ustvarjalce, ki pogosto delujejo v slabih pogojih in so nemalokrat tudi izkoriščani, ter jim zagotoviti vsaj minimalen delež dobička, ki ga z njihovimi deli ustvarjajo končni uporabniki, ki filme tako ali drugače prodajajo gledalcem. Ker ustvarjalci pogosto nimajo pogajalske moči, da bi si izborili finančno ugodne pogodbe, so zakonodajalci take vrste ureditev prepoznali kot edino možnost, da se vsem zagotovi pravično in primerno nadomestilo za rabo njihovih del. Tudi slovenski parlament je pred leti avtorsko zakonodajo prepoznal kot priložnost za zaščito domačih avtorjev in izvajalcev ter odpravljanje neenakosti med filmarji in glasbeniki na področju avtorskih pravic - zakon je bil leta 2022 sprejet brez glasu proti.
Slovenski režiserji in režiserke smo vedno in bomo še vnaprej podpirali kakovosten kino, saj menimo, da je dober kino z lokalnimi vsebinami v javnem interesu. Vedno smo bili največji zavezniki in nenazadnje najzvestejši obiskovalci kinematografov s kvalitetno evropsko in slovensko vsebino, zato nas veseli podatek, da največji tovrstni kinematografi poslujejo bolje od tistih, ki prikazujejo predvsem k dobičku usmerjeno produkcijo. Vsakršno akcijo, ki bi podprla kakovosten kino, bomo vedno podpirali, vendar opozarjamo, da se to ne more in ne sme dogajati na račun najšibkejših členov v verigi, ki filme ustvarjajo in zaradi katerih je bil zakon sprejet.
Upravni odbor Društva slovenskih režiserjev in režiserk
Ljubljana, 31. 3. 2025