Društvo slovenskih režiserjev in režiserk (DSR) je 29. 2. 2024 v Slovenski kinoteki že desetič podelilo Štigličeve nagrade za izjemno režijo avdiovizualnih del.
Uvodoma je predsednik društva Matevž Luzar pred platno prinesel vrata, ki jih je snel s tečajev društvenih prostorov na Kersnikovi ulici v Ljubljani.
Program so v društvu zaradi dolgoletne odsotnosti državne vizije razvoja avdiovizualnega ustvarjanja pripravili sami in z njim seznanili odločevalce. Služil je tudi kot osnova za aktualni Strateški načrt za razvoj avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030, ki so ga prav tako pripravili strokovnjaki v okviru Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU).
Predsednik Matevž Luzar je povzel petletno obdobje z ugotovitvijo, da so bili od 60 nujnih ukrepov doslej izvedeni zgolj 4 (štirje).
v ponedeljek, 26. februarja, ob 17.00 v Kinodvorani AGRFT na Aškerčevi 5 v Ljubljani
nadaljujemo že s tretjim pogovornim večerom o razvoju filmskega lika.
V tej epizodi cikla Od papirja do junaka smo se v Društvu slovenskih režiserjev in režiserk ter v Društvu slovenskih avdiovizualnih igralcev odločili za malce drugačen pristop. Komunikacijo med režiserkami/režiserji in igralkami/igralci bomo postavili v samo središče okrogle mize. Ker (si) je o tem odnosu mogoče še veliko povedati, bomo stopili naravnost vanj in drug drugega izz(i)vali z obojestransko radovednostjo ter poskušali najti tudi kakšno slepo pego.
Še vedno sicer ostajamo na tirnicah od papirja do realizacije na platnu, a tokrat nas bo najbolj zanimal proces vaj; kako besede preidejo v meso, kakšni so naši pristopi in načini dela, kje se dotikamo in kje razhajamo, kje drug drugega zgrešimo in kje vse bi se še lahko ujeli …
Radovednost pa je seveda pričakovana in dobrodošla tudi iz avditorija.
V sproščenem pogovoru bodo razpravljali igralkiNika Rozman in Katarina Čas
leto začenjamo s programskim ciklom Filmski večeri od blizu na daljavo, ki ga je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk (DSR) uvedlo ob začetku epidemije covid-19. Ker si je doslej predvajane in v živo komentirane filme ogledalo že krepko čez 10.000 gledalcev, smo programski sklop obdržali, kljub temu, da razmere dopuščajo druženje v kinu in v živo.
Izbrane filme iz bogate zakladnice slovenske filmske produkcije torej predvajamo v živo s sprotnim komentiranjem vsakokratnega režiserja in moderatorja, vi pa boste imeli možnost režiserju oz. režiserki zastavljati vprašanja (pod izpostavljenim člankom, kjer bo vdelano ogledno okno s filmom in pogovorom) – malone vse, kar ste že od nekdaj želeli vedeti o konkretnem predvajanem filmu, pa doslej niste imeli priložnosti vprašati.
Tokrat vas vabimo k ogledu celovečernega igranega filma scenarista in režiserja
Televizijska režiserka in častna članica Društva DSR Marija Šeme Baričevič pri delu /arhivska fotografija, vir: fotodokumentacija RTV Slovenija/
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje na RTV Slovenija, ki ni zgolj največja medijska hiša, temveč tudi največji javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ključen za (vsako) zdravo in demokratično družbo, saj zagotavlja kulturne, umetniške, informativne, dokumentarne, otroške in mladinske ter izobraževalne vsebine v slovenščini in v jezikih manjšin, namenjene in dostopne vsem državljanom.
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je že večkrat opozorilo, da RTV Slovenija svojega poslanstva ne izpolnjuje v celoti ter da je potreben resen premislek o njenem delovanju.
Javna nacionalna radiotelevizija je za slovenski avdiovizualni sektor namreč ključnega pomena: na številnih področjih postavlja standarde kakovosti, zaposluje vrhunske strokovnjake s področja radijskih in televizijskih vsebin ter sodeluje v mednarodni izmenjavi znanj in vsebin.
Obenem pa se že leta, če ne desetletja, krčijo in redčijo za samobitnost in razvoj slovenskega umetniškega izraza izjemno pomembne vsebine: produkcija izvirnega igranega programa, produkcija dokumentarnih oddaj nacionalnega pomena, ki predstavljajo dokument preteklega časa in časa, v katerem živimo, visokokakovostna lastna produkcija, namenjena otrokom, mladostnikom in starostnikom ter produkcija in predvajanje slovenskih avdiovizualnih del in avdiovizualnih del neodvisnih producentov.
Namera, da se že tako nizka sredstva, namenjena programskemu delovanju in ustvarjanju kakovostnih vsebin RTV Slovenija (mdr. Kulturno-umetniški program na televiziji in Program Ars na radiu), še znižajo, bo brez vsakršnega dvoma povzročila kvalitativen in kvantitativen zdrs na povsem nesprejemljivo raven.
Skladno z ustanovitvenim aktom mora RTV Slovenija v svojih programskih shemah zagotavljati večinski delež kulturnih, umetniških, informativnih, dokumentarnih in izobraževalnih vsebin – in ne zgolj in samo informativnih.
Ob referendumu o novem Zakonu o RTV smo javno izrazili upanje, da bo nova zakonodaja javni radioteleviziji zagotovila stabilno financiranje, bogatitev nabora avtorskih vsebin ter večjo vpletenost in vpliv strokovne javnosti.
Dejstva pa kažejo, da so kulturne vsebine na RTV Slovenija vsakokratni talec trenutne dnevne politike in kapitalskih (ne)interesov – ne glede na politično provenienco.
Najsi je novo vodstvo RTV še tako novo, treba je jasno povedati, da s takšno ekonomsko politiko zgolj nadaljuje dolgotrajno, politično kratkovidno medijsko lobotomijo, ki ogroža našo nacionalno in kulturno suverenost.
In temu močno nasprotujemo!
Ljubljana, 20. 12. 2023
Upravni odbor Društva slovenskih režiserjev in režiserk:
Svoj seznam naj filmov iztekajočega se leta ste brez dvoma že naredili – katere filme pa so izpostavili scenaristki Iza Strehar in Lea Kukovičič ter scenarista, režiserja in igralca Tosja Flaker Berce in Luka Marčetić, lahko izveste na tejpvezavi.
