Društvo slovenskih režiserjev je v skladu s pozivom h komentiranju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (Z-MED) v okviru javne razprave posredovalo svoje pripombe in predloge.

Predlog zakona v 39. členu (ki popravlja trenutni 114. člen) uvaja »Sklad za financiranje slovenske televizijske produkcije«, katerega letni proračun ocenjuje na pribl. 25 milijonov EUR.

Uvedbo sklada, namenjenega zahtevnejšim avtorskim TV vsebinam, slovenski AV sektor potrebuje in bi ga z veseljem podprli, a nikakor ne v predlagani obliki. Opozarjamo predvsem na sporne določbe glede:

  1. upravičencev do sredstev sklada,
  2. vrste vsebin, upravičenih do financiranja, ter
  3. neodvisnosti odločanja ter načina in pravil razdeljevanja sredstev.

Ad 1:

Prepričani smo, da bi morali biti v skladu z Direktivo o AVMS nosilci AV produkcije in s tem prijavitelji na razpise sklada (4. odstavek 114. člena, kakor ga spreminja predlagani 39. člen) neodvisni producenti in ne izdajatelji programov, pogoj za sodelovanje na razpisu pa bi moralo biti zgolj jamstvo izdajatelja programa, da bo vsebino, za katero neodvisni producent kandidira na javnem razpisu, objavil (t.i. programska volja, kot je že uveljavljena na AV razpisih Slovenskega filmskega centra, javne agencije).

Ad 2:

39. člen s predlogom popravka 114. člena v 3. odstavku določa, da se TV filmom, nadaljevankam in nanizankam, kot tudi dokumentarnim filmom, informativnih programskim vsebinam, kulturno-umetniškim programskim vsebinam in zabavnim programskim vsebinam namenijo enaki deleži razpoložljivih sredstev.

Direktiva o AVMS izpostavlja nujne deleže AV del neodvisnih producentov (torej producentov, neodvisnih od izdajateljev televizijskih programov), s čimer bi se povečevala kvota evropskih del v programih izdajateljev medijev in krepila nacionalna in evropska AV produkcija. Vendar v to produkcijo ne sodijo »informativne programske vsebine«, »zabavne programske vsebine« in »kulturno-umetniške programske vsebine«, saj te načeloma ne predstavljajo avtorskih AV del in so financirane iz programskih sredstev izdajateljev medijev. Zato menimo, da se sredstva iz tega sklada lahko namenijo zgolj igranim, animiranim in dokumentarnim TV filmom, nadaljevankam in nanizankam.

Glede na zgoraj navedeno predlagamo razdelitev sredstev med vsebine, ki jih predvideva direktiva o AVMS, v naslednjem razmerju:

  • igrani televizijski filmi, nadaljevanke in nanizanke – 70 %,
  • animirani in dokumentarni filmi in serije – 30 %.

Ad 3:

Opozoriti moramo, da sklad, kakor ga definira predlog zakona, ni neodvisen; o delitvi denarja iz sklada odloča ista komisija, ki odloča tudi o dodeljevanju statusa nepridobitnega programa (ki je pogoj za upravičenost do teh sredstev), pa tudi ureditev pogojev in kriterijev razdeljevanja sredstev je prepuščena podzakonskemu aktu, ki ga bo pripravilo Ministrstvo za kulturo. To lahko vodi v arbitrarne kriterije ter pogoje, ki jih vsaka izvoljena oblast spreminja po svoji politični meri, in posledično v izbor prejemnikov sredstev, ki ne temelji izključno na podlagi strokovnih meril.

Zato predlagamo, da je za naloge upravljanja s skladom, pripravo podzakonskih aktov in izvedbo javnih razpisov in/ali pozivov pristojen Slovenski filmski center, javna agencija, ki že leta uspešno izbira tovrstne vsebine na javnih razpisih.

*

Namenitvi dela sredstev plačil prispevka za programe RTV Slovenija za druge namene (4. člen) kategorično nasprotujemo. Podrobne pripombe o tem smo vam posredovali v mnenju o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Ljubljana, 2. 9. 2020