Strokovna žirija za izbor slovenskega kandidata, ki se bo februarja naslednje leto potegoval za tujejezičnega oskarja, je soglasno izbrala film Žige Virca Houston, imamo problem!

Filmu in režiserju, našemu članu Žigi Vircu, želimo SREČNO POT DO OSKARJA tudi mi!

Žirijo so sestavljali predstavniki strokovnih združenj s področja produktivne kinematografije (Ida Weiss, producentka; Emil Svetlik, kolorist; Igor Prassel, festivalski programer in organizator; Peter Bratuša, producent; Darko Sinko, režiser; Urša Loboda, scenografinja; Miha Tozon, direktor fotografije in Ana Šturm, publicistka).

Producenti so prijavili tri filme: PSI BREZČASJA; režiser Matej Nahtigal, produkcija LIGNIT FILM PRODUKCIJA; HOUSTON, IMAMO PROBLEM!; režiser Žiga Virc; produkcija STUDIO VIRC D.O.O.; NOČNO ŽIVLJENJE; režiser Damjan Kozole; produkcija VERTIGO D.O.O..

Strokovna žirija se je po ogledu prijavljenih filmov soglasno odločila, da za slovenskega predstavnika, ki se bo potegoval za kandidaturo za tujejezičnega oskarja 2017, predlaga film HOUSTON, IMAMO PROBLEM!

Utemeljitev izbire:

Vsi trije prijavljeni filmi, Psi brezčasja (Matej Nahtigal, 2015), Nočno življenje (Damjan Kozole, 2016) in Houston, imamo problem! (Žiga Virc, 2016), izstopajo po svoji kakovosti ter raznolikosti sloga in žanra.

Psi brezčasja s pogumno odločitvijo za strogi žanr filma noir v naš prostor prinašajo dragoceno osvežitev. Kljub izjemno skromnemu budžetu film v vseh segmentih dosega zavidljive produkcijske standarde.

Nočno življenje s kirurško natančno režijo, tesnobnim vzdušjem, vizualno izčiščenostjo in intenzivnostjo pogleda za kamero nastavi neprijetno ogledalo naši družbi. Vse to ga uvršča v sam vrh letošnje filmske produkcije.

Houston, imamo problem! je celostno dovršen in domišljen film, ki z vsemi filmskimi sredstvi ter s sproščenim in igrivim pristopom do medija suvereno vodi gledalca skozi nenavadno pripoved. Vrhunsko strukturirana naracija gledalca zapelje; nudi mu popoln filmski užitek, hkrati pa mu neprestano spodmika trdna tla pod nogami. Z inovativnim prepletanjem dokumentarnega in igranega se Houston poigrava z miti in filmskimi klišeji ter jih – z zavestnim manipuliranjem – pred našimi očmi tudi razgalja.

 

,