Poziv k prijavam za nagrado za študentski scenarij

Poziv k prijavam za nagrado za študentski scenarij

 

 

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo in DSR SCENARISTI razpisujeta

GROSSMANNOVO NAGRADO 2019

Na natečaju lahko sodelujejo študentje slovenskih univerz z izvirnimi scenariji za kratki igrani film ali kratko televizijsko dramo.
Štirje izvodi scenarija morajo biti poslani najkasneje do 4. 12. 2019 na naslov:
UL AGRFT
»Grossmannova nagrada«
Trubarjeva 3
1000 Ljubljana

Natečaj je anonimen, scenariji naj bodo oddani pod šifro. Z isto šifro naj bo označena zaprta kuverta, v kateri naj bodo zapisani podatki o avtorju: ime, priimek, naslov, e-poštni naslov, telefonska številka in potrdilo o vpisu v tekočem študijskem letu.
Vsak študent lahko na natečaj prijavi samo en scenarij.
Prejeta dela bo ocenila žirija, sestavljena iz pedagogov in predstavnika študentov UL AGRFT.
Žirija bo nagradila največ dva scenarija in zneskov nagrad ne bo delila med več scenarijev, lahko pa opozori na posebno kakovost nenagrajenih scenarijev in povabi avtorje k sodelovanju. Žirija si pridržuje pravico, da katere od nagrad ne podeli.
Avtor prvonagrajenega scenarija bo prejel odkupno nagrado v višini 1.000,00 EUR (pokrovitelj DSR SCENARISTI), avtor drugonagrajenega scenarija pa odkupno nagrado v višini 600,00 EUR.

Vsi sodelujoči bodo po e-pošti obveščeni o izidu natečaja najkasneje do 31. 12. 2019.
Z izplačilom nagrade pridobi UL AGRFT pravico, da po nagrajenih scenarijih posname študijski film ali televizijsko dramo brez kakršnih koli materialnih obveznosti do avtorja scenarija. Ta pravica vsebuje tudi pravico adaptacije nagrajenega scenarija. Če UL AGRFT v petih letih od dne, ko je bila izplačana nagrada, ne posname filma, preidejo vse pravice nazaj na avtorje scenarijev.
Priporočamo pisanje v standardni obliki za scenarije. Pomagate si lahko tudi z orodji, namenjenimi pisanju scenarijev (npr. brezplačni poslovenjeni program celtx).

 

O ZGODOVINI GROSSMANNOVE NAGRADE (red. prof. Miran Zupanič):

“Bilo je leta 1995, ko smo skupaj sedeli red. prof. Karpo Godina, avstrijski arhitekt Achim Behn in jaz. Achim je želel narediti nekaj dobrega za slovenski film. Odločil se je, da bo Akademiji dal na razpolago 10.000 DEM (danes približno 5.000 EUR), kar je bil takrat zelo spodoben znesek. Razmišljali smo, kaj bi storili z denarjem, da bi dosegli kar največji učinek. Hitro smo se zedinili, da bi bilo najbolje spodbuditi čim širši krog mladih k pisanju scenarijev, po katerih bi kasneje študenti na akademiji lahko posneli filme ali televizijske drame. Prav tako smo sklenili, da denarja ne bomo porabili naenkrat, pač pa bomo razpisali nagrado v takšnem znesku, ki bo za študente finančno vabljiva, hkrati pa bo podarjena vsota zadostovala za več let. Skiciral sem osnutek razpisnih pogojev in predlagal, da bi nagrado poimenovali po pionirju slovenskega filma Karolu Grossmannu. Karpo, ki je poznal njegove potomce, je hitro pridobil dovoljenje za uporabo Grossmannovega priimka in tako sva z rahlo tremo prepričala še kolege na Akademiji, da gremo v projekt. Z nelagodjem sem opazoval kartonsko škatlo, na kateri je bilo z debelim rdečim flumastrom napisano »Grossmannova nagrada 1995« in je dan za dnem prazna samevala v pisarni filmskega oddelka. Tik pred koncev razpisnega roka pa se je v njej čudežno pojavilo kakšnih 20 do 30 kuvert s scenariji. Prebrali smo jih, izbrali najboljšega in ko smo odprli priloženo kuverto, da bi identificirali avtorja, smo ugotovili, da je to študent arheologije iz Tolmina. Telefoniral sem mu, da ga obvestim o nagradi, njegova mama pa mi je povedala, da ga ni doma. Ko sem ji povedal, da kličem iz Ljubljane in da je sinov scenarij prejel nagrado, je bila zelo zadržana, imel sem vtis, da misli, da gre za potegavščino. Uro kasneje sem nagrajenca le dobil. Njegovo ime je bilo Jan Cvitkovič.
Prvemu razpisu so sledili še drugi, denar za nagrado nam zaenkrat uspeva zagotoviti iz univerzitetnih sredstev in upam, da bo tako ostalo. Kdo ve, kdo vse bo še med nagrajenci in kako uspešna filmska pot ga čaka?”

DOSEDANJI NAGRAJENCI (krepko so označeni člani/ce DSR):

  • 2018

Jernej Potočan za scenarij Živalski vrt (prva nagrada)
Anamarija Lukovac za scenarij Inštruktor vožnje (druga nagrada)

  • 2017

Áron Horváth za scenarij Izlet (prva nagrada)
Tamara Babić za scenarij Cougar (druga nagrada)

Varja Hrvatin za scenarij Svet na drugi strani (posebna omemba)

  • 2016

Iza Strehar za scenarij Nagle odločitve (prva nagrada)
Tamara Babić za scenarij Claire de lune (druga nagrada)

Miha Likar za scenarij Prva (posebna omemba)

  • 2015

Iza Strehar za scenarij Gaganje (prva nagrada)
Olga Joanna Michalik za scenarij Notranje barve (druga nagrada)

  • 2014

Rene Maurin za scenarij Vizavi (prva nagrada)
Iza Strehar za scenarij Dekle, ki je sedelo na stopnicah, ki vodijo v podhod (druga nagrada)

  • 2013

Iza Strehar za scenarij Lucija in Erik (prva nagrada)
Sara Kern za scenarij Sandi (druga nagrada)

  • 2012

Sara Kern za scenarij Viktor + Miro (prva nagrada)
Nina Zupančič za scenarij Ko bo Lala odrasla (druga nagrada)

  • 2011

Sara Kern za scenarij Brez lupčka (prva nagrada)
Gašper Antauer za scenarij Hišni bogovi (druga nagrada)
Matija Podhraški za scenarij Trojica (posebna omemba)

  • 2010

Sara Kern za scenarij Lulat

  • 2009

Nejc Gazvoda za scenarij Čisto lahko

  • 2008

Barbara Zemljič za scenarij En jajček

  • 2007

Matevž Luzar za scenarij Ivan + Melita

  • 2006

Barbara Zemljič za scenarij Lasje

  • 2005

Matevž Luzar za scenarij Vučko

  • 2004

Matevž Luzar za scenarij Veliki pobeg

  • 2003

Jaša Jenull in Marko Bratuša za scenarij Angora Angora

  • 2002

Matevž Luzar za scenarij Jing/Jang

  • 2000

Natečaj ni bil izveden.

  • 1999

Nagrada ni bila podeljena

  • 1998

Darja Ritonja za scenarij David

  • 1995

Jan Cvitkovič za scenarij Rop stoletja

Nagrada bert ima novega lastnika

Nagrada bert ima novega lastnika

Fotografija s podelitve, foto Peter Uhan, Arhiv DSR

 

V torek, 12. novembra, smo v Slovenski kinoteki podelili že desetega berta, nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre.

Prejel ga je igralec Vlado Novak, nagrado pa mu je izročil režiser Andrej Košak, ki je z njim ustvaril štiri filme.

 

Košarkar naj bo 2 ima že dve zlati roli

Košarkar naj bo 2 ima že dve zlati roli

Druga zlata rola za preseženih 50.000 gledalcev /foto Kolosej/

Celovečerni mladinski film KOŠARKAR NAJ BO 2 v režiji Borisa Bezića si je doslej ogledalo že več kot 50.000 gledalcev, kar pomeni, da ima film že dve zlati roli.

Nagrado podeljuje Zveza DSFU v sodelovanju s Kolosejem.

Prvo zlato rolo je podelil Boris Petkovič, režiser filma Košarkar naj bo, ki si je prislužil kar tri zlate role, drugo pa Miha Hočevar, režiser Gremo mi po svoje in Gremo mi po svoje 2, filmov, ki si jih je ogledalo pbl. 300.000 gledalcev.

Vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem filma čestitamo!

 

Prva zlata rola za preseženih 25.000 gledalcev /foto Kolosej/

Nagrado bert prejme igralec Vlado Novak

Nagrado bert prejme igralec Vlado Novak

Vlado Novak /vir Večer, foto Igor Napast/

 

Letošnji prejemnik nagrade bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre je igralec  Vlado Novak.

Slovesnost s podelitvijo, na kateri bo predvajan celovečerni igrani film Jožeta Pogačnika Kavarna Astoria,

bo na Večeru Društva slovenskih režiserjev

v torek, 12. novembra, ob 20.00 v Slovenski kinoteki.

Brezplačne vstopnice bodo na voljo uro pred prireditvijo pri blagajni Kinoteke.

Vljudno vabljeni

Utemeljitev nagrade

 

Projekt Večeri Društva slovenskih režiserjev finančno podpira Slovenski filmski center, javna agencija RS

 

 

 

Posnetek iz filma Kavarna Astoria, vir osebni arhiv Jožeta Pogačnika


 

 

 

 

 

Scenarnica ABC odpira duri!

Scenarnica ABC odpira duri!

 

 

Scenarnica ABC je dodatni razširjeni program scenaristične delavnice Scenarnica, projekta, ki ga v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom že četrto leto uspešno izvaja Društvo slovenskih režiserjev.

Scenarnica ABC je celoletna serija predavanj o različnih praktičnih vidikih scenaristike.

Namenjena je scenaristom, režiserjem in vsem, ki vas zanima pisanje scenarija – tako začetnikom kot profesionalcem in študentom.

Na prvem predavanju, ki ga bo vodil Mate Matišić, scenarist in predstojnik Oddelka za dramaturgijo na zagrebški Akademiji za dramsko umetnost (mdr. scenarist filmov Fine mrtve djevojke, r. Dalibor Matanić; Svečenikova djeca, r. Vinko Brešan in S one strane, r. Zrinko Ogresta), boste pridobili uporabno znanje o tem, kako se v filmskem jeziku zapiše zgodba.

Predavatelj, ki je sicer tudi glavni mentor letošnje Scenarnice, bo o filmski zgodbi govoril na podlagi različnih pristopov in svojih bogatih izkušenj z mnogimi režiserji.

Vljudno vabljeni v našo filmsko hišo – na Lokacijo, Kersnikova 12, v četrtek, 17. oktobra, ob 19.00.

Vhodna vrata se odprejo 15 minut pred začetkom in zaprejo ob 19.00, prosimo, bodite točni.

Vstop je prost.

Predavateljev življenjepis s filmografijo

Večer DSR: Režiserji v dialogu: Ob stoletnici rojstva Franceta Štiglica

Večer DSR: Režiserji v dialogu: Ob stoletnici rojstva Franceta Štiglica

Štigličeva nagrada za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije in nagrada Štigličev pogled za režijo posameznega AV dela, ki ju od l. 2015 podeljuje Društvo slovenskih režiserjev, sta najvišji strokovni priznanji za režijo. 

 

Društvo slovenskih režiserjev v sodelovanju s Slovensko kinoteko stoletnico rojstva doajena slovenske filmske režije Franceta Štiglica (12. 11. 1919-4. 5. 1993)  obeležuje z okroglo mizo, na kateri bomo z zanimivimi sogovorniki osvetlili življenje in delo velikega režiserja in pionirja slovenskega filma in razmišljali o njegovem vplivu na slovensko filmsko pokrajino.

Pogovor bo povezoval dr. Peter Stanković, redni profesor na Katedri za kulturologijo, FDV,

sodelovali bodo

Varja Močnik, filmska in televizijska režiserka in  urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki,

Jasna Hribernik, filmska režiserka in izredna profesorica predmeta Prostor in čas v gibljivih slikah na AU UNG,

red. prof. Miran Zupanič, filmski režiser in visokošolski učitelj za področje filmska režija na AGRFT, in

Andrej Kurent, gledališki in filmski igralec, ki je nastopil v petih Štigličevih filmih.

 V torek, 8. oktobra, ob 17.00 v Slovenski kinoteki.

Vstop je prost.

Vljudno vabljeni!

 

 

 

Stran 1 od 2212345...1020...Zadnja »